“Education balances civilization the most. It has the power to strengthen the weakest, bring peace to the world, alleviate poverty. It is often the only light on the path to happiness. "
- Gurudev Sri Sri Ravi Shankar
Short summary
At the initiative of Gurudev Sri Sri Ravi Shankar, the Art of Living Foundation runs free care programs for children who cannot participate in public or private education, The Care for Child and Gift a Smile.
Educational results are measured by:
- academic performance,
- overall success and satisfaction of the child,
- development of the child in the social, psychological and material fields
Challenges and solutions
Many Art of Living schools operate in remote places where, due to financial hardship in the family, children drop out of school in order to contribute to the family income. In some cases, the safety of children is also a concern due to rebel movements in their area.
Education is based on human values, strengthens the mind with yoga, meditation and other techniques to improve mental state. The methodology promotes cognitive, physical, emotional, social and spiritual growth, enabling holistic education.
Schools under the Gift of a Smile program cover: the countryside, ethnic communities and slums.
Rural schools
Podeželske šole delujejo v vaseh, ki so v bližini mest in imajo urejene ceste in elektrifikacijo. Vpis v šolo spodbujajo na različne načine: z brezplačnim prevozom, prehrano, šolskimi uniformami, knjigami in šolskimi torbami ter predavanji za starše o pomenu izobraževanja. Stopnja udeležbe je 98 odstotna brez osipa.
Šole za etnične skupnosti
Te šole so namenjene etničnim skupnostim, katerih izvor, kultura in življenjski slog se razlikujejo od običajne indijske družbe. Te skupnosti se običajno nahajajo na odročnih krajih, obdanih z gozdovi, brez cestne povezave in elektrike. Večinoma so to skupnosti, ki so tisočletja živele na svoj način, zdaj pa jim grozi izumrtje.
Prve šole so bile ustanovljene leta 1999 na območjih: Jharkhand, zahodni Bengal in Tripura. Danes deluje dve sto šol z več kot 2.800 učenci. V šolah je 97 odstotna udeležba in manj kot 15 odstoten osip. Kar 48 odstotkov učencev je deklet, kar ni običajno za te kraje. Učitelji prihajajo iz domačega okolja, usposabljajo pa se v Art of Living Institutu za izobraževanje učiteljev (Teacher's Training Institute).
Šole v revnih četrtih
V revnih četrtih se srečujejo z edinstvenimi izzivi: revščino, pomanjkanjem higiene in prenaseljenostjo. Otroci iz revnih četrti so pogosto podhranjeni in ujeti v mrežo kriminala in nasilja. Prepad med mestom in revnimi četrtmi je za otroke velika obremenitev. Zaradi pomanjkanja brezplačnega šolanja so pogosto žrtve odvisnosti od drog in alkohola ter podvrženi kriminalu za vsakdanji zaslužek.
Družbeni vpliv:
More than 70,000 pupils and students attend free schooling in 702 schools in 22 states of India
in rural areas, in ethnic communities and in slums, where child labor and poverty are widespread.
The first generation of schoolchildren
among many students.
Less child labor and premature marriages of girls
in all the villages where the Art of Living schools are located.
Other projects
- Prva Art of Living šola, podeželje Bengalurja v Indiji
- Šola za etnične skupnosti v Jharkhandu
- Novo upanje in 'Zid smrti'
- Šola v Dharavi
- Izobraževanje za žrtve otroškega dela
Prva Art of Living šola, podeželje Bengalurja v Indiji
Ved Vignan Maha Vidhya Peeth je bila prva podeželska šola, ki jo je ustanovil Gurudev Sri Sri Ravi Shankar leta 1981. Ideja za projekt se je Sri Sri Ravi Shankarju porodila, ko je opazoval gručo otrok, ki so se igrali v bližini Art of Living centra, prepuščeni cesti brez vsakršne možnosti izobrazbe. Prostovoljec iz tega okrožja je bil izbran, da poskrbi za otroke, jih pouči o osnovni higieni, nauči poučnih iger in za kosilo preskrbi brezplačno zdravo hrano. V šolo je začelo prihajati vse več učencev in zasnovali so uradni šolski program. Tisti, ki so prejemali dnevne plače, so bili na začetku nenaklonjeni in šolo so obiskovali otroci samo iz dveh vasi. Danes je stanje mnogo boljše.
Ena od učenk je bila tudi deklica Priyanka. Po šolanju je opravila zaključne izpite in nadaljevala diplomski študij elektrotehnike. Zdaj je zaposlena v Bengaluru Metro Rail Cooperation Ltd. Vozila je prvi metro v Bengaluru.
»V teh mladih letih bi hčerka lahko delala edinole na kmetiji. Nikoli nismo niti sanjali o njeni izobrazbi. Tako sem vesela, da hodi v šolo.«
- Gospa Savitri, mama učenke prve generacije
Šola za etnične skupnosti v Jharkhandu: Izobraževanje tudi v bolj oddaljene kraje
Leta 1999 je Gurudev Sri Sri Ravi Shankar prosil Brija Chawla, da prevzame skrb za izobraževanje etničnih skupnosti v Jharkhandu. Delo je začel v vasi Ghatsilo, ki ni imela niti prometnih povezav, tako da je moral sredi noči skočiti iz drvečega vlaka, da je prišel v vas. Čeprav se Chawala bliža že sedemdesetim letom, pogosto potuje s škatlami knjig in šolskih potrebščin.
Danes je v Jharkhandu 20 šol za etnične skupnosti, s kakovostno infrastrukturo in multimedijskim centrom, ki deluje na sončno energijo. Poučevanje se začne v domačem jeziku (mundari in oraon) ter uporablja akiki pisavo.
»Moja hči Dukhi je prva v naši družini, ki se šola. Ostali sploh ne znamo niti brati niti pisati. Zato smo zelo hvaležni.«
- Jaba Soren, Jharkhand, mati hčerke, ki hodi v eno od Art of Living šol za etnične skupnosti
Novo upanje in 'Zid smrti' (Wall of Death)
Leta 2003 je Hiramati Sinha, ki je končala Art of Living program za usposabljanje mladih za vodenje (YLTP), odprla brezplačno angleško šolo ob »Zidu smrti«, to je na meji Indije in Bangladeša v Bhuvaneshwarnagarju v Assamu. Obiskala je 1.500 družin in spodbujala starše, da svoje otroke pošljejo v šolo. Navkljub slabemu odzivu je Hiramati začela šolo (Sri Sri Gyan Mandir) s samo 15 otroki. Zdaj šolo obiskuje 600 otrok, večinoma iz ribiških družin, ki nimajo šol.
Leta 2015 je Hiramati za svoje delo dobila priznanje akademije Bharath Dalit Sahitya. Odprla je tudi šole v Broninglo in Keipleo, v Dhargarbandu na Karimgaj ozemlju, v Khasiapuji na Kasar ozemlju. Nekatera od njih so vojna območja.
Šola v Dharavi: izobraževanje v azijski največji revni četrti
Sri Sri Vidya Mandir je prva angleška srednja šola v Dharaviju, največji azijski revni četrti. Delovanje šole so pestile številne težke okoliščine kot so: huda preteklost otrok, ki so bili zlorabljeni, nerazpoložljivost zemlje in ravnodušnost staršev do izobraževanja. Vendar je šola navkljub temu uspela in v njej študira več kot 400 otrok.
Žrtve otroškega dela so postale nosilci izobraževanja
Oče Vinoda Chauhana je alkoholik, po poklicu krojač, mati pa sezonska delavka v kmetijstvu. Zaradi očetovega alkoholizma je moral Vinod in njegovi bratje delati v čajnici od jutra do pozno v noč. Sledila so še druga dela kot je prodaja zmajev in zelenjave, vrtnarjenje in podobno. Nihče jih ni spodbujal k učenju. Dvakrat je padel v desetem razredu in pri svojih letih ni znal pravilno pisati niti brati hindijščine.
Po končani šoli se je Vinod navdušil nad nadaljnjim študijem in končal trgovsko šolo. »Osebna rast mi je vlila samozavest in odločnost, da revnim otrokom omogočim izobraževanje. Želim pomagati drugim otrokom, da jim ne bi bilo potrebno prestajati tega, kar sem sam izkusil. Moje sanje so, da imajo vsi otroci možnost šolanja in želim biti priča njihovega razcveta v neodvisne posameznike.« Danes Vinod Chauhan vodi brezplačno šolo za več kot 250 učencev iz revnih okrožij Dharja in Madje Pradeša.
